Miške, znane tudi kot fritule, so ena najbolj prepoznavnih prazničnih sladic v širšem jadranskem prostoru. Njihova zgodovina sega v čas Beneške republike, od koder so se razširile v Slovenijo, Istro, Dalmacijo in severno Italijo. Danes so nepogrešljiv del božičnih in pustnih tradicij, pogosto pa jih najdemo tudi na adventnih sejmih, kjer privabljajo tako domačine kot obiskovalce iz tujine. Čeprav o njih ni veliko javnih izjav znanih osebnosti, ostajajo priljubljena izbira številnih umetnikov, politikov in drugih obiskovalcev, ki se v prazničnem času ustavijo ob dišečih stojnicah v Ljubljani, Zagrebu ali Benetkah.
Izvor mišk oziroma fritul je tesno povezan z Benetkami, kjer so jih začeli pripravljati že v renesansi. Med 17. in 19. stoletjem so bile nepogrešljiv del beneškega karnevala, saj so jih prodajali na ulicah in trgih kot hitro, sveže ocvrto sladico. Iz Benetk so se razširile po celotnem jadranskem prostoru. V Sloveniji jih poznamo kot miške, medtem ko so v Istri in na Hrvaškem uveljavljene pod imenom fritule. Tradicionalno so jih pripravljali ob božiču in pustnem času, danes pa jih zaradi njihove priljubljenosti pogosto srečamo tudi na adventnih stojnicah in zimskih festivalih.
Najbolj priljubljene so v Sloveniji, kjer veljajo za tipično pustno sladico, ki jo poznajo v vseh regijah. Na Hrvaškem so fritule stalnica prazničnih dni od Kvarnerja in Istre do Dalmacije, medtem ko v Italiji, predvsem v Benetkah, ohranjajo status zgodovinske karnevalske specialitete. Priljubljenost pa presega meje teh držav, saj jih pogosto najdemo tudi na božičnih sejmih v Avstriji in širšem jadranskem prostoru.
Ena največjih prednosti mišk je njihova izjemna prilagodljivost. Klasična različica vključuje preprost posip s sladkorjem v prahu, a možnosti nadgradnje so skoraj neomejene. Pogosto se jim dodajajo rozine, jabolka ali mlečni dodatki, kot so jogurt, skuta ali kisla smetana, ki poskrbijo za sočnost. Arome, kot so rum, vanilja ter limonina ali pomarančna lupinica, dodajo značilen praznični pridih. Pri prelivih prevladujejo domača marmelada, čokoladni preliv, med ali lešnikov namaz, medtem ko moderne različice vključujejo Oreo miške, kakavove miške z belo čokolado ali celo slane miške s pršutom, ki so postale pravi hit na kulinaričnih dogodkih.
Čeprav ni veliko dokumentiranih primerov, da bi znane osebnosti javno izpostavile svojo ljubezen do fritul, je jasno, da so del širše kulturne tradicije. Ker so pogosto prisotne na prazničnih sejmih, jih radi okušajo tudi politiki, glasbeniki in igralci, ki se v decembrskem času sprehajajo med adventnimi stojnicami. Miške tako ostajajo simbol prazničnega vzdušja, druženja in topline, ki povezuje različne kulture ob Jadranu.
Če želiš raziskati še več receptov za sladice, jih najdeš v našem katalogu: https://rokmar.si/wp-content/uploads/2024/11/RECEPTI-SLADIC.pdf